Tole skalo sem pa že malo pogrešala 🙂 Cel dan nisva vedela kakšno bo vreme popoldan. Mislim, da ga letos niti jasnovidka ne bi znala napovedati, kaj šele vremenarji. Tekom dopoldneva spremljam kamere iz Velike planine in malo pred eno se že začne temniti. Kolegico ujame sodra na Konju. Eh. Pa bo spet Kamniški vrh. Za trening bo.Nato pa me malo po drugi na poti proti domu pričaka pogled na Kamniško sedlo. Spet je v soncu.

Hitro se plani spremenijo. Brana. David povabi še Nejca in 16:15 štartamo iz Kamniške Bistrice. Čeprav pravi naj se mi ne mudi vseeno stopim kar hitro in dobro uro in pol kasneje smo že na sedlu. Napoved je bila, da se bo okoli šestih spet poslabšalo zato je boljše, da smo gor čimprej. Pot do sedla je brez posebnosti. Kopna, tako da zimska oprema ni več potrebna. No, ko pa pridemo do sedla se skorajda zjasni. Ni ne duha, ne sluha o tistem poslabšanju ob šestih 🙂 

Seveda ni druge opcije kot da nadaljujemo proti Brani – čez Šijo.Ker je zgoraj še nekaj zaplat snega se držimo poti malo nižje in nekoliko prej pridemo na greben, brez da bi rabili prečiti sneg. No, na grebenu pa končno tisto luštno poplezavanje. Noge so spet v stiku s skalo. V trenutku pozabim, da so bile na poti do sedla kar težke in niso hotele nikamor. In precej hitro smo na vrhu.Brezveterje. Sonček prijetno greje. Razgledi pa so fenomenalni. Do vrha je pot brez posebnosti. Poplezavanje II in en detajl III. Za nekoga malo bolj izkušenega v skali bo šlo brez težav. Gor se malo naužijemo teh lepot in miru, nato pa sestopamo po isti poti. Letna pot bo verjetno potrebovala še teden ali dva da se sneg stopi. Dol gre brez problema edino pri tisti III sem sama bolj sigurna, da se poprimem vrvi, ki jo imamo s seboj – če jo že imamo.. zakaj pa ne 🙂 Fanta jo preplezata brez težav.

V čisti jasnini se v družbi dveh kozorogov (pravih kozorogov, da ne bo kdo mislil da mislim Davida in Nejca čeprav nista daleč od tega v skali ;)) se vrnemo na sedlo. Prijetno utrujeni in napolnjeni s tisto energijo, ki jo lahko najdeš samo malo višje 🙂 V naravi, miru, brez preveč ljudi okoli 🙂Še sestop do Bistrice, obvezen burger in za nami je res en luštn dan 🙂

PS Pot na brano čez Šijo je neoznačena zato tisti, ki ima namen iti in še ni bil naj gre z nekom, ki jo dobro pozna. Na kakšnem delu se da zaiti in hitro se lahko zaplezaš. Poleg tega je trenutno skala zelo krušljiva (takoj po zimi) tako, da dodatna previdnost ni odveč 🙂 Glede na to, da je letna pot še pod snegom je za nazaj, če izbereš letno obvezna zimska oprema, če pa se vrnete po isti pa je en detajl III, ki verjetno ne bo vsakemu najbolj enostaven. To pišem predvsem zato, ker vem kako nestrpno vsi čakamo, da sneg pobere in da lahko pridemo tudi malo višje brez zimske opreme ampak ne it z glavo skozi zid – če ni dovolj izkušenj bo pot do sedla čisto luštna pa še koča se v soboto odpre 🙂